Izračun jubilejne nagrade za 10 let delovne dobe

Do izplačila nagrade za prvo desetletje ste običajno upravičeni ob rednem obračunu plač po datumu dopolnitve tega pogoja. Nekatera podjetja v gospodarstvu (zasebnem sektorju) znesek nakažejo neposredno na dan obletnice, pri čemer pa je vaša upravičenost in točen termin odvisen od določil veljavne kolektivne pogodbe za vašo dejavnost oziroma internega pravilnika delodajalca. Kadrovska služba in računovodstvo običajno avtomatsko spremljata te datume skozi evidenco delovne dobe.

Zaposleni s krajšim delovnim časom zaradi predpisov PIZ ali starševskega varstva obdržijo pravico do polne jubilejne nagrade. V primeru, da krajša zaposlitev ni posledica teh zakonskih pravic, se višina nagrade sorazmerno zmanjša glede na vašo dejansko delovno obveznost. Vseeno pa delovni staž (oziroma delovna doba) teče normalno.

Javni sektor ima nagrajevanje strogo določeno z Zakonom o sistemu plač. Za 10 let se upošteva izključno delovna doba, dosežena v javnem sektorju. Zneski so usklajeni s sindikati, pri čemer se upošteva ista uredba in davčna obravnava kot v gospodarstvu glede neobdavčene meje.

Znesek 460 € iz Uredbe predstavlja maksimalni neto znesek (oziroma neobdavčeno mejo), ki ga lahko prejmete brez dodatnih davčnih obremenitev. Če vam kolektivna pogodba (ki je pogosto vezana na povprečno plačo v RS) prinaša višji bruto znesek izplačila, se bo presežek obdavčil, pri čemer se odvedejo dohodnina in vsi pripadajoči prispevki.

Obdobje študentskega dela se v uradni delovni staž za to nagrado praviloma ne šteje. Ni bilo namreč sklenjeno klasično delovno razmerje s pogodbo o zaposlitvi, prav tako to ne vpliva na zakonsko minimalno plačo na enak način. Izjema so le zelo specifični interni pravilniki posameznih podjetij.

Upravičenost do izplačila je močno vezana na vašo kolektivno pogodbo. Nekatere za izplačilo zahtevajo 10 let neprekinjene dobe pri zadnjem delodajalcu (ob menjavi se štetje prekine). Druge pa upoštevajo skupno delovno dobo (vso vašo zaposlitev), ne glede na menjave služb. Točno informacijo vam najlažje poda vaša kadrovska služba.

Tisti del nagrade, ki ostane pod neobdavčeno mejo (460 €), se ne všteva v pokojninsko osnovo, saj se zanj ne plačajo prispevki za PIZ in dohodnina. Če pa vaše izplačilo preseže to mejo in računovodstvo od razlike odvede davke ter prispevke, se ta obdavčeni del upošteva v vaši pokojninski osnovi.

Veriženje pogodb za določen čas pri istem delodajalcu se po zakonu in evidenci delovne dobe šteje kot neprekinjen delovni staž, v kolikor ni prišlo do vmesnih prekinitev delovnega razmerja. Vsaka prekinitev namreč lahko pomeni izgubo upravičenosti na podlagi pogoja neprekinjenosti, kar vpliva tudi na sam obračun plač.