Kalkulator odpovednega roka

Odpovedni rok je zakonsko določeno obdobje, ki mora preteči od trenutka vročitve odpovedi do dneva, ko delovno razmerje dejansko preneha. Njegovo trajanje primarno ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), lahko pa ga podrobneje določa tudi kolektivna pogodba ali individualna pogodba o zaposlitvi. Da bi natančno ugotovili končni datum in se izognili napakam, vam naš kalkulator pomaga hitro izračunati iztek roka.

Slovensko delovno pravo loči več oblik prenehanja sodelovanja: redna odpoved (kjer velja odpovedni rok), izredna odpoved (kjer se razmerje prekine takoj zaradi hujših kršitev), sporazumna razveljavitev, ki jo morata stranki pisno skleniti, ter odpoved v času poskusnega dela. Pri vsaki obliki morata delavec in delodajalec dosledno spoštovati zakonske postopke.

Delodajalec lahko redno odpove pogodbo le iz utemeljenih razlogov: poslovni razlog (npr. ukinitev delovnega mesta), razlog nesposobnosti (nedoseganje pričakovanih rezultatov za zaposlitev) ali krivdni razlog (kršitev pogodbenih obveznosti). Pri tem mora upoštevati pravila o zagovoru in vročanju odpovedi.

Delavec lahko izredno odpovedati pogodbo (brez odpovednega roka), če mu delodajalec dlje časa ne izplačuje plače, ne zagotavlja varnosti pri delu ali huje krši njegove pravice. Preden poda odpoved, mora delodajalca pisno opomniti in o kršitvah obvestiti inšpektorat za delo.

Da, zakon zahteva, da je odpoved pisna; ustna notifikacija ni pravno veljavna. Stranka mora drugo stran o odpovedi dokazljivo obvestiti (vročitev). Delodajalec mora v odpovedi jasno obrazložiti in določiti razlog, medtem ko delavcu pri redni odpovedi razloga ni treba navajati.

Rok začne veljati in teči naslednji dan po datumu vročitve odpovedi. Pomembno je vedeti, da se rok šteje v koledarskih dneh, vključno z vikendi in prazniki.

Da, v času odpovednega roka ima delavec pravico delati in prejemati plačo, lahko pa (v dogovoru z delodajalcem) koristi letni dopust, da mu ta ne propade.

Bolniška odsotnost ne podaljša avtomatsko odpovednega roka, vendar pa razmerje ne sme prenehati, če je delavec na zadnji dan bolniško odsoten (razen če sam tako želi). V tem primeru se morate na zavod prijaviti šele po zaključku bolniške.

Višina odpravnine je odvisna od vaše delovne dobe pri delodajalcu in povprečne plače. Pripada vam v primeru redne odpovedi iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, ne pa pri krivdni odpovedi.

Da, če se obe strani strinjata, lahko sporazumno določita krajši rok. Tak dogovor mora trajati do izteka in biti sklenjen pisno, da je pravno veljaven.