Izračun jubilejne nagrade za 20 let delovne dobe

Praviloma se izplačilo izvede ob rednem izplačilu plače za tisti mesec, v katerem zaposleni izpolni pogoje za upravičenost (npr. doseže natančno 20 let zahtevane delovne dobe). Nekateri delodajalci v zasebnem sektorju jo izplačajo tudi na sam dan obletnice, pri čemer je višina nagrade odvisna od internih aktov ali veljavne kolektivne pogodbe.

Če delate s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o PIZ ali starševskem varstvu, vam običajno pripada jubilejna nagrada v celotnem znesku. Če pa krajši delovni čas ni posledica zakonskih pravic, se ob obračunu nagrada sorazmerno zniža, pri čemer se kot osnova vzame vaš sorazmerni delež ur.

V javnem sektorju so izplačila, za razliko od svobodnejšega zasebnega sektorja, strogo regulirana (Zakon o sistemu plač v javnem sektorju). Upošteva se delovna doba v organizacijah javnega sektorja. Zneski so prilagojeni dogovorom, a pri obračunu še vedno podvrženi isti davčni uredbi glede neobdavčenega limita in plačila davkov.

Znesek iz Uredbe (689 € za 20 let) predstavlja čisti neto znesek, ki ga zaposleni prejme na bančni račun brez dodatnih obremenitev. Če kolektivna pogodba predpisuje višji bruto znesek, se od razlike plačajo vsi davki in prispevki, kot pri običajni plači.

Ne, študentsko delo se praviloma ne všteva v delovno dobo za izplačilo, saj ne gre za klasično delovno razmerje, sklenjeno s pogodbo o zaposlitvi. Prav tako se pri tem delu ne upošteva zakonska minimalna plača na povsem enak način kot pri redno zaposlenih delavcih.

Vaša upravičenost je popolnoma odvisna od vaše kolektivne pogodbe. Če ta določa, da se upošteva celotna skupna delovna doba, boste nagrado prejeli pri novem delodajalcu. Če se zahteva neprekinjena doba pri trenutnem delodajalcu, se ob menjavi službe štetje prične znova.

Neobdavčeni del jubilejne nagrade se ne všteva v pokojninsko osnovo, saj se od njega ne odvajajo prispevki za PIZ. Če pa se ob obračunu izplača višji bruto znesek in se od razlike plačajo davki ter prispevki, se ta obdavčeni del všteva v vašo osnovo.

Če ste pri istem delodajalcu zaposleni na podlagi več zaporednih pogodb za določen čas brez vmesnih prekinitev delovnega razmerja, se to po zakonu šteje kot neprekinjena delovna doba. Kakršnakoli vmesna prekinitev pa lahko vpliva na izgubo upravičenosti do nagrade iz naslova neprekinjenosti.