Kalkulator za izračun odpravnine iz poslovnih razlogov
Izračunajte predvideni znesek odpravnine na podlagi delovne dobe in povprečne plače v skladu z ZDR-1.
Podatki o zaposlitvi
Vnesite bruto zneske iz plačilnih list za zadnje tri mesece pred mesecem odpovedi.
Ocenjena odpravnina
0,00 €
*Znesek je načeloma neobdavčen do višine 10 povprečnih plač RS.
Podrobnosti izračuna
Kako uporabiti kalkulator?
Vnesite datume zaposlitve
Vpišite točen datum nastopa dela in predvideni datum prenehanja pogodbe. Kalkulator bo na podlagi tega izračunal število dopolnjenih let neprekinjene delovne dobe pri delodajalcu, kar je ključno za določitev pravega faktorja za odpravnino (1/5, 1/4 ali 1/3 osnove).
Vpišite bruto plače
Vnesite bruto zneske plač za zadnje tri mesece pred mesecem odpovedi. Če ste bili v tem času odsotni (npr. bolniška, čakanje na delo), vnesite znesek plače, ki bi jo prejeli, če bi v tem obdobju normalno delali, saj se to šteje v osnovo.
Preverite izračun
S klikom na gumb za izračun boste prejeli ocenjeno višino odpravnine. Prikazali se bodo tudi vmesni podatki: vaša povprečna plača (osnova), upoštevana leta delovne dobe in zakonski faktor, ki vam pripada glede na trajanje zaposlitve.
Kako deluje izračun?
Za vsako leto dela, če ste zaposleni pri delodajalcu več kot 1 do 10 let.
Za vsako leto dela, če ste zaposleni pri delodajalcu več kot 10 do 20 let.
Za vsako leto dela, če ste zaposleni pri delodajalcu več kot 20 let.
Osnova je povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Pogosto zastavljena vprašanja
Kdaj delavcu pripada odpravnina in kaj pravi zakon?+
V skladu z zakonom (ZDR-1) mora delodajalec zagotoviti izplačilo, če se odloči odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti. Pravica do odpravnine pripada vsakemu delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. Naš kalkulator vam pomaga hitro preveriti te pogoje.
Kako se določi osnova za izračun odpravnine?+
Za pravilen izračun se mora določiti osnova, ki temelji na povprečni mesečni plači, ki jo je prejel delavec v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Pri tem je ključno upoštevati dejanski bruto znesek izplačane plače in ne le osnovne postavke iz pogodbe.
Kakšna je razlika med bruto in neto zneskom odpravnine?+
Odpravnina iz poslovnih razlogov je davčno ugodnejša. Do določene višine (10 povprečnih plač) je neobdavčena, kar pomeni, da je bruto znesek enak izplačilu na račun (neto znesek). Če znesek presega to mejo, se razlika obdavči. Priporočamo vam, da končni znesek preverite pri računovodstvu.
Kako se upošteva delovna doba pri pravnih prednikih?+
Pri ugotavljanju pravic se mora upoštevati celotna delovna doba pri trenutnem delodajalcu in njegovih pravnih prednikih. Če se zaposlitev ni prekinila ob prenosu podjetja, se doba šteje neprekinjeno, kar je pomembno, ko želite izračunati končno višino izplačila.
Ali obstaja maksimalni znesek odpravnine?+
Da, zakon postavlja omejitev. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, razen če kolektivna pogodba določa ugodnejše pogoje. Splača se primerjati zakonski minimum s tistim, kar vam ponuja delodajalec.
Ali mi pripada odpravnina, če sam podam odpoved?+
Načeloma ne. Če se delavec sam odloči prenehati delovno razmerje in poda redno odpoved, mu odpravnina ne pripada. Izjema je izredna odpoved s strani delavca zaradi kršitev delodajalca, kjer zakon določa pravico do enakih ugodnosti kot pri poslovnem razlogu.
Kaj se zgodi, če delodajalec ponudi novo zaposlitev?+
Če vas delodajalec v postopku odpovedi želi ponovno zaposliti na ustreznem delovnem mestu in to ponudbo zavrnete, izgubite pravico do odpravnine. Ponujena zaposlitev mora biti ustrezna glede na vašo izobrazbo in oddaljenost od bivališča.
Ali se v dobo šteje študentsko delo?+
Ne. V delovno dobo za odpravnino se šteje le doba, prebita v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Druge oblike dela se pri tem izračunu ne upoštevajo.
Kdaj mora delodajalec izplačati odpravnino?+
Delodajalec mora odpravnino izplačati najkasneje ob dnevu, ko delavcu preneha pogodba o zaposlitvi, razen če je v kolektivni pogodbi določen drug rok. Zamuda pri izplačilu lahko pomeni kršitev zakonodaje.
Kako je s stečajem podjetja?+
V primeru stečaja imajo terjatve delavcev prednost. Če podjetje nima sredstev, lahko delavec uveljavlja pravico do izplačila pri Javnem jamstvenem skladu, ki zagotavlja določen obseg varnosti.