Izračun jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe

Izplačilo jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe se praviloma izvede skupaj z rednim obračunom plač za tisti mesec, v katerem nastopi datum izpolnitve pogoja. Tako zaposleni nagrado prejmejo nakazano skupaj s plačo, kar je jasno razvidno tudi na uradni plačilni listi. Posamezni delodajalci v gospodarstvu sredstva včasih nakažejo točno na dan obletnice. Vaša upravičenost ter točen čas nakazila sta vedno odvisna od določil, ki jih vsebujeta veljavna kolektivna pogodba dejavnosti ali interni pravilnik podjetja.

Če je vaša zaposlitev za krajši delovni čas posledica uveljavljanja pravic iz naslova PIZ (invalidnost) ali starševskega varstva, ste še vedno upravičeni do polnega zneska nagrade. V kolikor pa gre za prostovoljno odločitev oziroma je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi s krajšim urnikom iz drugih razlogov, se kot osnova za izračun vzame vaš sorazmerni delež ur. Višina nagrade se tako običajno ustrezno zniža, medtem ko delovni staž teče povsem nespremenjeno.

Za zaposlene v javnem sektorju pravila strogo narekuje Zakon o sistemu plač (ZSPJS). Za pridobitev te nagrade se upošteva izključno delovna doba, ki ste jo dopolnili v organizacijah javnega sektorja. Zneski so vnaprej usklajeni med vlado in sindikati, davčna obravnava glede neobdavčene meje pa ostaja enaka kot v zasebnem sektorju na podlagi iste vladne uredbe.

Znesek 919 € iz Uredbe za 30 let delovnega staža predstavlja čisti neto znesek (maksimalna neobdavčena meja), ki z vidika organa FURS ne prinaša nobenih dodatnih davčnih obremenitev. V kolikor pa vam kolektivna pogodba, ki se pogosto navezuje na povprečno plačo v državi, prinaša višji bruto znesek, je davčna obravnava drugačna. Presežek se obravnava kot običajen dohodek, zato bo računovodstvo od razlike moralo odvesti vse ustrezne socialne prispevke in akontacijo dohodnine.

Leta, ki ste jih pred desetletji opravili preko študentskih napotnic in zanje uveljavljali posebno osebno olajšavo, se v uradno delovno dobo za tovrstne nagrade praviloma ne vštevajo. Razlog tiči v tem, da takrat ni bilo sklenjeno klasično delovno razmerje (pogodba o zaposlitvi) in prispevki niso bili v celoti obračunani. Upoštevajo se izključno obdobja redne zaposlitve.

To je popolnoma odvisno od vrste vaše kolektivne pogodbe in internih aktov. Nekateri dokumenti nagrajujejo zgolj neprekinjeno delovno dobo pri delodajalcu (v tem primeru ob menjavi službe pričnete šteti znova od začetka). Druge panožne pogodbe pa nagrajujejo celotno delovno dobo v vaši karieri, kar pomeni, da boste ob datumu dopolnitve tridesetih let nagrado vseeno prejeli pri novem delodajalcu.

Osnovni del nagrade, ki ne presega neobdavčene meje (919 €), se v vašo pokojninsko osnovo ne všteva, saj so od tega zneska prispevki za PIZ izvzeti. Če pa vam delodajalec izplača bistveno višji znesek in se od presežka plačajo vsi davki ter prispevki, potem se ta obdavčeni bruto del dejansko upošteva v vaši bodoči pokojninski osnovi.

Čeprav je 30 let dolga doba, se veriženje pogodb za določen čas pri istem delodajalcu brez vmesnih prekinitev zaposlitve pravno obravnava kot neprekinjen delovni staž. Če med pogodbami pride do prekinitve, pa po zakonu in evidencah izgubite pogoje za upravičenost do tistih nagrad, ki izrecno zahtevajo neprekinjenost zaposlitve v istem podjetju.