Izračun odškodnine za služnost

Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 213. členu in ostalih povezanih členih določa, da se stvarna služnost ustanovi s pravnim poslom, pri čemer se določi ustrezno nadomestilo. Če se pogodbeni stranki (lastnik in investitor) ne moreta sporazumeti, lahko o višini odškodnine v nepravdnem postopku odloči sodišče s pomočjo zapriseženega sodnega cenilca ustrezne stroke (kmetijske, gozdarske ali gradbene).

Ne. Podjetja (elektro distributerji, telekomunikacijska podjetja, občine) imajo pogosto vnaprej pripravljene (pavšalne) cenike, ki so lahko znatno nižji od dejanske tržne vrednosti razvrednotenja. Predlagano pogodbo lahko zavrnete in zahtevate višjo, pošteno odškodnino. V primeru infrastrukture javnega pomena pa lahko pride do postopka prisilne ustanovitve služnosti v javno korist, kjer pa vam vseeno pripada pravična odškodnina.

Varovalni pas se razlikuje glede na vrsto infrastrukture in je določen z zakoni in podzakonskimi akti (npr. Energetski zakon). Za nizkonapetostni podzemni kabel je običajno 1m na vsako stran osi (skupaj 2m širine). Za srednjenapetostne ali visokonapetostne nadzemne vode pa je vplivno območje mnogo širše (npr. 10m do 40m), kar pomeni bistveno večjo površino za izračun odškodnine.

Po določilih Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se odškodnina za ustanovitev stvarne služnosti običajno obravnava kot dohodek iz premoženjskih pravic ali drug dohodek. Davčna obravnava je odvisna od tega, ali gre za trajno ali začasno služnost ter od vrste zemljišča (kmetijsko, gozdno, stavbno). Pogosto je davek (25% akontacija) dolžan odvesti izplačevalec (investitor). Preverite, ali ponujena vsota vključuje "neto" izplačilo vam ali gre za "bruto" znesek.

V primeru začasne služnosti ali začasne uporabe zemljišča za potrebe gradbišča se ne uporabi zgornja formula za trajno razvrednotenje. Tam se običajno plača najemnina za čas uporabe (odvisno od trajanja v mesecih ali letih) ter povrnitev stroškov za povrnitev zemljišča v prvotno stanje in kritje škode za izpad pridelka v tem času.

Praviloma se odškodnina ob ustanovitvi trajne stvarne služnosti (npr. za elektro kabel ali vodovod) izplača v enkratnem znesku. V nekaterih specifičnih dogovorih (npr. pri služnosti poti med sosedi ali posebnih telekomunikacijskih vodih) pa se stranki lahko sporazumeta tudi za periodično plačevanje (letno nadomestilo), čeprav to pri gospodarski javni infrastrukturi ni običajno.

Stvarna služnost, ki je veljavno vpisana v zemljiško knjigo, je vezana na nepremičnino in ne na konkretnega lastnika. Ob prodaji, daritvi ali dedovanju služnost (in z njo povezane omejitve) preide na novega lastnika. Novi lastnik mora služnost spoštovati in nima pravice zahtevati ponovne odškodnine, saj je bila ta izplačana že ob njeni ustanovitvi.

Po uveljavljeni praksi vse stroške, ki so povezani z ustanovitvijo služnosti – vključno s pripravo pogodbe, odmero geodeta (če je potrebna parcelacija), notarskimi overovitvami in sodnimi taksami za vpis v zemljiško knjigo – krije investitor oziroma služnostni upravičenec. Lastnik služeče nepremičnine s samim postopkom formalizacije ne bi smel imeti finančnih bremen.