Muslimanski prazniki | Koledar bajramov in ramazana

Muslimanski prazniki

Koledar islamskih praznikov in pomembnih datumov po gregorijanskem koledarju.

Islamski koledar temelji na luninih menah. Ker je lunino leto približno 11 dni krajše od sončnega, se datumi muslimanskih praznikov vsako leto zamaknejo. Tu lahko preverite točne datume začetka posta (Ramazan), obeh bajramov ter drugih pomembnih noči.

Praznični koledar za leto

Nalagam koledar...
Prazniki se začnejo ob sončnem zahodu na predvečer navedenega datuma.

Kaj morate vedeti o koledarju?

Lunine mene

Islamski meseci se začnejo s prvim opažanjem luninega srpa (mlaja). Zato lahko včasih pride do 1-dnevnega odstopanja med izračunanim koledarjem in dejanskim začetkom praznika v določeni državi.

Začetek dneva

V islamu se nov dan ne začne ob polnoči, temveč ob sončnem zahodu (ob času molitve akšam/magrib). Večer pred praznikom velja že za praznično noč.

Dopust v službi

Čeprav praznika nista državna praznika v Sloveniji, zakonodaja omogoča, da zaposleni en dan letnega dopusta izrabi na dan po lastni izbiri, kar mnogi uporabijo za praznovanje bajrama.

Največji prazniki in njihov pomen

Ramazan

Mesec posta in duhovnosti

Deveti mesec islamskega koledarja. To ni enodnevni praznik, temveč 29 ali 30 dni trajajoče obdobje strogega posta (od zore do sončnega zahoda), molitve in dobrodelnosti. V tem mesecu se je začelo razodetje Korana. Večerni obrok ob prekinitvi posta se imenuje iftar.

Ramazanski bajram

Praznik ob koncu posta (Eid al-Fitr)

Praznuje se ob koncu meseca ramazana in traja tri dni. Zaznamuje ga jutranja bajramska molitev (namaz) v džamiji. Praznik je čas veselja, obiskovanja sorodnikov, obdarovanja otrok (bajramluk) in bogatih slavnostnih kosil. Tradicionalno se pripravlja baklava.

Kurban bajram

Praznik žrtvovanja (Eid al-Adha)

Praznuje se dva meseca in deset dni po ramazanskem bajramu in traja štiri dni. Spominja na pripravljenost poslanca Ibrahima (Abrahama), da žrtvuje sina za Boga. Tradicija narekuje žrtvovanje živali (kurban) in razdelitev mesa revnim, sosedom in sorodnikom. V tem času poteka tudi romanje v Meko (hadž).

Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ)

Ali sta Ramazanski in Kurban bajram v Sloveniji dela prosta dneva?
Ne, muslimanski prazniki v Sloveniji niso uradni državni prazniki in državne ustanove ter šole normalno obratujejo. Vendar pa imajo zaposleni po zakonu in številnih kolektivnih pogodbah pravico, da en dan letnega dopusta izrabijo na dan, ki ga sami določijo (npr. za verski praznik), o čemer morajo pravočasno obvestiti delodajalca.
Kako se izračunajo datumi muslimanskih praznikov?
Islamski (hidžretski) koledar je strogo lunaren. Leto ima 12 luninih mesecev in traja približno 354 ali 355 dni. Ker je krajše od sončnega (gregorijanskega) leta, se muslimanski prazniki na našem koledarju vsako leto premaknejo za približno 10 do 12 dni nazaj. Zato prazniki krožijo skozi vse letne čase.
Kako se pravilno vošči bajram?
Najpogostejše tradicionalno voščilo ob obeh bajramih na našem področju (zlasti med Bošnjaki in v državah bivše Jugoslavije) je "Bajram šerif mubarek olsun" (kar pomeni: Naj bo plemeniti bajram blagoslovljen). Na to se odgovori z "Allah razi olsun" (Naj bo Bog zadovoljen). V arabskem svetu in mednarodno se pogosto uporablja preprosto voščilo "Eid Mubarak".
Kaj je noč Lejletul-kadr?
Lejletul-kadr (Noč usode ali Noč moči) je najpomembnejša noč v islamskem koledarju. Verjame se, da se je v tej noči preroku Mohamedu začel razodevati Koran. Ta noč pade v zadnjo tretjino meseca ramazana (običajno se obeležuje 27. noč ramazana). V islamu velja, da je molitev in dobrodelnost v tej noči vrednejša kot v 1000 mesecih.

Ostali kalkulatorji in koledarji

Prazniki v Sloveniji

Preverite obsežen koledar slovenskih državnih in cerkvenih praznikov ter dela prostih dni.

Prazniki na Hrvaškem

Preverite koledar praznikov in dela prostih dni za Hrvaško pred načrtovanjem dopusta na morju.

Prazniki na Madžarskem

Preverite državne praznike in dela proste dni na Madžarskem za lažje načrtovanje izletov in nakupov.

Opozorilo: Islamski koledar temelji na opazovanju luninih men. Datumi v tem koledarju temeljijo na astronomskih izračunih (pogosto se uporablja sistem Umm al-Qura). V praksi se lahko začetek meseca (in s tem praznik) v posameznih državah ali lokalnih islamskih skupnostih razlikuje za +/- 1 dan, odvisno od fizičnega opažanja mlaja.