Pravoslavni prazniki | Koledar za božič, vaskrs in slavo

Pravoslavni prazniki

Koledar praznikov in pomembnih datumov s poudarkom na srbski in makedonski pravoslavni cerkvi.

Večina pravoslavnih vernikov v Sloveniji praznuje verske praznike po julijanskem koledarju, ki za našim civilnim (gregorijanskim) koledarjem zamuja 13 dni. Zato tukaj prikazujemo datume, prilagojene in prevedene v naš koledar (npr. božič, ki je 25. decembra, se praznuje 7. januarja).

Pravoslavni koledar za leto

Nalagam koledar...
Spisek vključuje najpomembnejše praznike in najbolj pogoste družinske slave.

3 stvari, ki jih morate vedeti

Julijanski koledar

Večina vzhodnih cerkva za določanje praznikov uporablja stari, julijanski koledar, ki je 13 dni za gregorijanskim. Zato pravoslavci obhajajo božič 7. januarja namesto 25. decembra.

Krsna Slava

Slava je specifičen praznik (predvsem med Srbi), ko vsaka družina praznuje svojega osebnega svetnika zaščitnika. Na ta dan se zbere ožja in širša družina ob bogati obloženi mizi.

Dopust v Sloveniji

Pravoslavni božič ali vaskrs nista državna praznika, vendar ima delavec po zakonu pravico, da en dan letnega dopusta izkoristi za svoj verski praznik, o čemer pravočasno obvesti delodajalca.

Največji pravoslavni prazniki

Božič &
Badnji dan

Jezusovo rojstvo (7. januar)

Praznovanje se začne že na Badnji dan (6. januar). Značilno je prinašanje hrastove veje (badnjak) v dom, ki se zvečer zažge, pogosto pred cerkvijo. Na ta dan velja strog post. Naslednji dan, na Božič (7. januar), se družina zbere ob praznični mizi. Značilen je česnica (obredni kruh s skritim kovancem) ter tradicionalni pozdrav "Mir Božji, Hristos se rodi!".

Vaskrs

Velika noč (premičen datum)

Najpomembnejši krščanski praznik, ki obeležuje Kristusovo vstajenje. Datum se izračuna drugače kot pri katoliški cerkvi, zato pogosto pade na kasnejši termin v aprilu ali maju. Tradicionalno se jajca barvajo v rdečo barvo, kar simbolizira Kristusovo kri in novo življenje. Ob prazniku se verniki pozdravljajo z besedami "Hristos vaskrse!".

Krsna slava

Družinski praznik (skozi vse leto)

Slava je praznik, posvečen družinskemu svetniku zaščitniku. Najpogostejše slave so Sveti Nikolaj (Nikoljdan - 19. december), Sveti Jurij (Đurđevdan - 6. maj) in Sveti Janez Krstnik (Jovanjdan - 20. januar). Na dan slave v dom pride pop (duhovnik), družina pripravi slastno kosilo, poskrbeti pa je treba, da noben gost tisti dan ne ostane lačen.

Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ)

Ali so pravoslavni prazniki v Sloveniji dela prosti dnevi?
Ne, pravoslavni prazniki, kot sta božič (7. januar) in pravoslavna velika noč, v Sloveniji niso uradni državni prazniki. Kljub temu pa zakonodaja delavcem omogoča, da en dan letnega dopusta izrabijo na dan, ki ga sami določijo za praznovanje svojega verskega praznika, če o tem pravočasno obvestijo delodajalca. Mnogi verniki in njihove družine ta dan izkoristijo za to, da se udeležijo praznične liturgije, kjer prejmejo duhovnikov blagoslov, in s tem ohranjajo svojo bogato duhovno tradicijo.
Zakaj se pravoslavni božič praznuje 7. januarja?
Večina vzhodnih pravoslavnih cerkva (vključno s Srbsko in Makedonsko) za določanje verskih praznikov še vedno uporablja stari, julijanski cerkveni koledar. Ta koledar trenutno zamuja za našim civilnim (gregorijanskim) koledarjem za natanko 13 dni. V pravoslavju se namreč skrbno varuje prastari način izračunavanja časa. Zato 25. december (datum božiča) po julijanskem koledarju pade dejansko na 7. januar po našem stenskem koledarju.
Kako se pravilno vošči za pravoslavni božič in veliko noč?
Praznično vzdušje se začne stopnjevati že na badnji dan, nato pa se za pravoslavni božič tradicionalno vošči z besedami "Mir Božji, Hristos se rodi!". Na to se spodobno odgovori z "Vaistinu se rodi!" (Zares se je rodil). Podobno slovesno je bogojavljenje nekaj dni kasneje, ko se pozdravlja z "Bog se javi!". Za veliko noč (vaskrs) pa se vošči s "Hristos vaskrse!" in odgovori z "Vaistinu vaskrse!".
Zakaj je pravoslavna velika noč pogosto na drug datum kot katoliška?
Izračun za datum velike noči pri obeh vejah krščanstva temelji na prvi pomladni polni luni. Vendar pravoslavna cerkev za določanje začetka pomladi uporablja julijanski koledar. Poleg tega se strogo drži pravila z nicejskega koncila, da velika noč ne sme nikoli pasti pred ali na isti čas kot judovski praznik pasha. Priprave na vstajenje so sicer vidne že, ko nastopi cvetna nedelja, vrhunec odrekanja pa predstavlja veliki petek. Po prazniku velike noči si po ustreznem številu dni sledita še vnebohod in binkošti.
Kaj pomeni pravoslavni post in kdaj poteka?
Pravoslavna cerkev pozna več večjih postnih obdobij v letu, med katerimi sta najpomembnejša božični post (traja 40 dni pred božičem) in velikonočni post (traja 7 tednov pred veliko nočjo). Poleg teh sta zelo znana tudi post pred praznikom uspavanja Bogorodice (v avgustu) ter enodnevni strogi post, imenovan krstovdan (večer pred bogojavljenjem). Post v pravoslavju ne pomeni le odrekanja hrani živalskega izvora, temveč predvsem duhovno prečiščevanje in okrepljeno molitev.
Kdaj se praznuje pravoslavno novo leto in kaj je značilno zanj?
Pravoslavno ali t. i. julijansko novo leto se praznuje 14. januarja po našem civilnem koledarju. Ponekod ga imenujejo tudi "Mali božič". Čeprav gre bolj za neformalni praznik, ga številni pravoslavni verniki z veseljem praznujejo ob bogati mizi in v krogu prijateljev. Kmalu po tem (27. januarja) pa nastopi še praznik, ki ga obeležuje sveti Sava, prvi srbski nadškof, ko verniki pogosto prižgejo svečo in molijo pred domačo ikono ali praznujejo svojo krsno slavo.
Ali vse pravoslavne cerkve praznujejo božič 7. januarja?
Ne. Nekatere pravoslavne cerkve (na primer Grška, Bolgarska in Romunska) so v 20. stoletju sprejele t. i. revidirani julijanski koledar, ki se trenutno popolnoma ujema z našim gregorijanskim. Zato verniki teh cerkva božič obhajajo 25. decembra. Po drugi strani pa so Srbska, Ruska in Makedonska ohranile stari koledar. Ne glede na datum bo vsaka lokalna cerkev in tamkajšnji duhovnik vernike vodila skozi praznično leto v skladu s pravili, ki jih je uradno sprejela njihova patriarhija.

Ostali kalkulatorji in koledarji

Opozorilo: Datumi na tem koledarju so prilagojeni civilnemu (gregorijanskemu) koledarju, ki je v uradni uporabi v Sloveniji, in predstavljajo dneve, ko praznujejo verniki srbske in makedonske pravoslavne cerkve. Grška pravoslavna cerkev uporablja t.i. revidiran julijanski koledar, pri katerem božič pade na 25. december.